Nekoč je v lepi Slovenski Istri živela pupa, ki ji je bilo ime Marica. Bila je dobro poznana po tem, da se v svojem življenju še nikoli ni zlagala. Vsi ljudje iz kraja, kjer je živela, so jo poznali. Nekega dne je novica o pupi, ki ni še nikoli lagala, prispela na ušesa samemu kralju. Nemudoma je zahteval, da jo njegovi podložniki pripeljejo v kraljevo palačo. Marico so pospremili do palače. Kralj si je Marico ogledal in rekel: »Povej mi po resnici, je res da se še  nikoli nisi zlagala? Niti enkrat samkrat? »Ja, šinjor. Res je. Nikoli v svojem življenju se še nisem zlagala.« »In je res, da se nikoli ne boš zlagala, dokler boš živa?« jo je vprašal kralj. » Ja, šinjor, v svojem življenju se ne bom nikoli zlagala.«»Dobro, to zelo cenim.« »Ampak ne pozabi, kako zelo enostavno je povedati laž, bodi previdna,« jo je posvaril kralj.

Po nekaj dnevih je kralj zopet poklical Marico predse. Kralj se je pripravljal, da gre na lov z njegovimi prijatelji. Zbrala se je velika množica in kralj je sedel na svojem konju. Svojega konja je držal za grivo in levo nogo je imel v stremenu. Kralj je Marici ukazal: »prosim, odidi do moje poletne palače in obvesti kraljico, da naj pripravi veliko pojedino v kateri mora biti tudi fritaja in pjat črešenj, saj se ji bom pridružil pri kosilu. Pri njem pa se mi boš pridružila tudi sama.« »Kakor želite, šinjor,« je rekla Marica  kralju in pokleknila predenj.Kralj si je želel, da bi se Marica ambot zlagala. Svojim pomočnikom je rekel: »Zdaj ne bomo šli na lov, ampak na briškolo in tudi na kosilo ne bom prišel. V tem primeru bo vse, kar bo Marica povedala moji šinjori, laž. «Marica pa je bil izjemno modra pupa. Kralja je pozorno opazovala. Šla je do kraljice in ji rekla: »Vaša visokost, kralj bo mogoče prišel sem na kosilo ali pa mogoče tudi ne in mogoče bi morala pripraviti veliko pojedino v kateri bi bila fritaja in pjat črešenj zanj, mogoče pa  tudi ne.«

Kraljica je bila zmedena in jo je vprašala: »Bi mi lahko, prosim, jasno povedala, pride  kralj na kosilo ali ne?«Marica je odgovorila: »Nisem ravno prepričana, če je ob mojem odhodu kralj svojo desno nogo vtaknil v streme ali tudi z levo sestopil s konja.«Kralj je prišel naslednji dan in svoji šinjori rekel: »Marica pravi, da se v svojem življenju še nikoli ni zlagala, ampak včeraj je to storila.«Kraljica je bila zmedena in mu povedala, kaj točno je zvedela od Marice.

Kralj je bil presenečen in doumel, da je Marica kljub vsemu le govorila resnico. Ni lagala, saj je vedno povzela le tisto, kar je videla z lastnimi očmi.

Avtorica besedila:  Sandra Jovičić