Tradicionalno prireditev ob izboru najboljše malvazije Bela Istrijana v Šmarjah je popestril še festival narečja »Istralekt – narečje v naročju jezika. Na vaškem trgu je v soboto, 21. avgusta 2021, tekel pogovor o narečjih, vinu in običajih, velik del v narečnem jeziku. Dogajanje je obogatila ljudska glasba v izvedbi Marina Kranjaca in skupine Moja mati kuha kafe..

Na festivalskem delu prireditve je dialektologinja dr. Suzana Todorović predstavila jezikovno sliko slovenske Istre, poimenovanja narečij in podnarečja. Iz svojega bogatega raziskovalnega dela na terenu je ponudila nekaj zanimivih pripovedi Istranov. Kulturna ustvarjalka in raziskovalka dr. Tanja Jakomin Kocjančič je govorila o vinogradništvu in kletarstvu v Istri v prvi polovici 20. stoletja in pri tem namenila posebno pozornost bendimi (trgatvi) in stiskanju grozdja po starem. Opisala je martinjo, tradicionalno martinovanje na podeželju slovenske Istre, nekoč in danes. Narečna govorka iz Pomjana Zvezdana Viler pa je pripovedovala o tem, kako je potekala priprava na trgatev in sama trgatev, kako se je trgalo grozdje, kaj se je delalo v kleti in o osmicah na Pomjanu.

Festivalske vsebine je povezovala Lara Pirc, ki je k pogovoru povabila tudi obiskovalce, da z obiskovalci delijo svoje spomine, seveda v narečju.

Kulturna ustvarjalka dr. Tanja Jakomin Kocjančič je dogodek povzela v zapisu.

»KO ĆEŠ BET AN DOBAR MOŠ, MORAŠ PET SAN REFOŠK«

S festivalom narečja Istralekt – narečje v naročju jezika smo se 21. avgusta 2021 selili v Šmarje in se na trgu pridružili vaškemu prazniku Bela Istrijana. Na prizorišču z etnološkim pridihom, kjer je dišalo po malvaziji, so odmevale besede o istrskem narečju, anekdotah, pridelavi vina, martinji (martinovanju), s tem povezanimi šegami in navadami ter pregovorih o vinu.

Jezikoslovka in dialektologinja dr. Suzana Todorović je predstavila jezikovno sliko slovenske Istre in današnje stanje narečja. Spomnila je na Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru, ki ga je napisal domačin Dušan Jakomin, tudi avtor knjige Skozi vasi do ljudi: Sv. Anton pri Kopru, v kateri je podrobno opisal preteklo življenje, navade in ljudi iz tega kraja. V njej je med drugim zapisal, da ko so možje spili več ˈmaniγoṷ ali bićeˈrinoṷ (kozarčkov), so se pogosto znašli v precej oddaljenih vaseh in zatrjevali, da jih je tja odnesel ˈorko (pošast). Po besedah Suzane Todorović so se k vraževerju zatekali tudi možje, ko po dolgi noči v gostilni niso našli poti domov in so se izgovarjali na višje sile, ki naj bi jih odnesle daleč stran.

Pripoved je popestrila z anekdotami Istranov in pregovori o vinu, ki jih je zbrala med terenskimi raziskavami v številnih istrskih krajih, zlasti na Pučah. Zato je s pregovorom naslovila tudi svoj prispevek Ko ćeš bet an dobar moš, moraš pet san refošk (Če hočeš biti dober mož, moraš piti samo refošk). Iz bogatega nabora pregovorov o vinu je navedla še naslednje: Žȧna jȧ kọr ˈvino; ˈkådar jȧ ˈdobra, jȧ kọr riˈžoĺo, ˈkådar jȧ sˈlåba, jȧ kọr ˈžonta. (Ženska je kot vino; ko je dobra, je kot medica, ko je hudobna, je kot skisano vino.); Kọ ni već ˈvina, jȧ ˈdobra ˈanka ˈžonta. (Ko zmanjka vina, je dobro tudi skisano vino.); Kọ ćjš bət zˈmiran młat, ˈmuọraš pət san mọšˈkat. (Če hočeš biti vedno mlad, moraš piti samo muškat.)

Suzana Todorović je raziskovala tudi narečno govorico v Pomjanu, rojstni vasi Zvezdane Viler, narečne govorke, ki je v Šmarjah š’rajala po do’mače (govorila po domače) o bandimi šê nêdugo uzat, pu vojske u Pumjane (o trgatvi po drugi svetovni vojni v Pomjanu). Pripovedovala je o pripravah na trgatev, kdaj se je začela in kako je potekala, kletarjenju in pomjanskih osmicah. Povedala je, da so vaščani najprej potrgali belo grozdje in po enem tednu še črno. Belo grozdje so trgali z roko, črno s kuserjên (nožem z zakrivljenim rezilom). Po trgatvi so ga z vozom pripeljali domov, kjer so u kanave jêmele pront bêdinj (v kleti so imeli pripravljen velik nepokrit sod). Belo vino se je kuhalo dan ali dva, refošk pa so pustili kuhati pet dni. Slišali smo, da so vino pərtočavali, ku jê blo lepo vremê, u stare lüne eno da jê uleklo na bürjo (pretočili, ko je bilo lepo vreme, v času stare lune, tj. med ščipom in mlajem, ko je kazalo na burjo). Večji del vina so prodali v Trst in Koper. V Trst so ga tihotapile Šavrinke – mlekarice, ki so steklenico vina potopile v osemnajstlitrski vrč mleka in šle na vapor (parnik) v Koper. Nekaj vina so Pomjanci prihranili tudi zase: za krst, birmo, poroko, za kašno vêćo fešto (za večje praznovanje).

Vino so za večje praznike, npr. ob sv. Martinu, pili tudi v Kubedu, je poudarila kulturna ustvarjalka in raziskovalka Tanja Jakomin Kocjančič. V njenem prispevku sta se prepletala knjižni jezik in kubejski govor. V predstavitvi, ki jo je naslovila Ud bendime du martinje (Od trgatve do martinovega), se je sklicevala na terenske zapiske o vinogradništvu v slovenski Istri, ki jih hranita Slovenski etnografski muzej v Ljubljani in Etnološki oddelek Pokrajinskega muzeja v Kopru, predvsem pa na ugotovitve iz lastne raziskave o martinovanju v slovenski Istri v 20. stoletju. K sodelovanju je povabila Cvetka Mihca, 95-letnega domačina iz Kubeda, in njegova pričevanja posnela. Na posnetkih, ki jih je predvajala v Šmarjah, smo izvedeli marsikaj zanimivega o bendimi (trgatvi), pridelavi vina v kanavi (kleti), stiskanju grozdja po starem in o prodaji vina v kubejski osmici.

Posebno pozornost je posvetila šegi pobiranja oziroma pokušini vina po hišah. Vaški fantje so na istrskem podeželju pobirali vino po hišah po bendimi vse tja do prve polovice 20. stoletja in še dlje, ker jim tedanje socialne razmere niso omogočale, da bi si ga kupili. Na ta način so v nekaterih vaseh ovekovečili uspešen zaključek trgatve in napornega dela, ki so ga vložili v pridelavo vina. To je bil tudi skupni dogodek in razlog za druženje. Šega pobiranja vina po vasi, ki je bila v domeni fantovske skupnosti, se je po letu 1990 v razmerah potrošniške družbe transformirala v pokušino vina, ki je postala tudi turistična zanimivost s poudarkom na družabnosti.

Šega se je po vaseh odvijala ob spremljavi harmonike, ki jo je pozneje nadomestila godba na pihala.

Istrska glasba in petje sta se 21. avgusta 2021 razlegala tudi na vaškem trgu v Šmarjah, kjer sta festival narečja Istralekt, ki ga je povezovala Lara Pirc, popestrila skupina Moja mati kuha kafe in Marino Kranjac (Vruja).

Oglas Šmarje