Muj papá Marino je en dan sfrezirau vrt in je reku, da bo šu posadet pomodore, cukete, malancane, merlin eno petrošilj. Je zeu grablje eno matiko ino še ano mikino matikco.

Najprvo je zravnau zamljo siz grabljami, ponjer je storu buže za pjantine eno kanalčiće za sjat. Kadar je posado pjantine, je hito še eno malo končima eno siz žbrufadorjem zaliu. Pomidoron je zabil še kanele in jih povezal po štire skep.

Kadar, ki je končau, je reko «Ben jes sen soje storo, zdej naj soje naprave še Buh!«

Avtor besedila: Vito Kranjac