1. Muj biž nono Mitja je hotel postati žnidar. Iz Škofij se je s kurjero peljal v Koper. Njegov gospodar je imu 3 hčere in nobenga fantića. Zato mu je namesto šolodv pomagal pri opravkih, delu na njivi in mu prinašal domač pridelek. Enga lepega dne je spoznal eno lepo pupo in se zaljubil vanjo. Napisala ji je pesem in ji jo naslednji dan zapel. Pupa je fantiča vzljubila in on jo je vprašal za roko. Ma pole je ugotovu, da je hči njegovega gospodarja. Pupi je rekel, da  nebo  vprašal stršev in ,da ne moreta biti skupaj. Tako, je muj biž nono spoznal mujo biž nono in živel ljepo do konca svojih dni.

2.Moja biž nona Marija je nosila kontraband maslo, meso in cigarete v Trst. Stvari so si skrile pod kiklo, okoli pasu. Takrt jih niso ustavili saj se ni videlo, da karkoli skrivajo saj so bile izredno suhe. Skupaj sez prijateljicami so šle peš čez mejo. Ku so prispele v bližino Milj su šla za eno drevo, grm in vse kar so nosile so vrgle v skupno vrečo in šle prodat v bitego v Trst.

3.Toako mi je zgodbo pripovedovala teta Ana:“Ambt smo hodili z uoslom v Koper po opravkih. En dan ku smo se vračali domov je pred našo mušo skočil en fantič in nam pokral tri jabka. Muja mama je bila furjasta. Skočila je z voza in mahal z rokami proti fantiču. Ta pa je tekel naprej. Isti dan je bila šagra in tam so vsako leto pripravili banke. Na njih so prodajali veliko različnih stavri npr. pistače, orehe, bonbone,…Vsako leto je ena žena, ki je prodajala na šagri prespala pr nas doma. En večer je pršla ena žena, ki nej bla prijazan. Skupaj z nami je jedla iz tarine in je pojedla vse ta najbuljše. Moja mama jo je samu gledala in bila tiho. Ku je napočila ura za spanje, smo ji napravili posteljo in šli spat. Naslednji dan je žena  rekla , da nima več oblacil zato smo ji dali en vestit in marendo za na pot.”

Avtorica besedil: Špela Medved