Vjutro sm se zbdu. Bil sm puno zaspan. Na špargert sm dal ćuhat kafe. Ko sem ga tel spit, sm opazu, da nimam cukra. Zato sem šu v bitego ćupit en jocič cukra. Hodu sm peš do te bitege in ko sm pršu do vrat, sm vidu, da je bitega še zaprta. Čakat sm mogu puno cajta, preden se je odprla. Pršla je ena šinjora, ki me je spstila nutri. Iskal sm ta cukr in ko sm ga finalmente nejdu, sm ga prnesu do kaše, kjer naj bi ga plaću. Jsku sm te šolde v tkvinu, po škršelah, ki so imele buže, a vse zastonj, šoldov ni blo već in bil sm dišperan. Šinjora prodajalka me je sprašivala, kaj čmo nerdit. Pomalim sm ji špjegal, da sm rabu cukr za kafe. Zasmijala se je in me invitala na kafe. Usjela sva se na karege in sva čokolala. Dal sm ji en bačin in pršla je vsa rušasta. Potem se je arabjala, da sm mogu zbežat domu.

Avtor besedila: Andrej Jurjavčič