Narečna predavanja smo zaključili v Kortah, v družbi strokovne sodelavke dr. Suzane Todorović, vodje projekta Ingrid Celestina in narečne govorke Rozane Prešern. V predprazničnem času smo pozornost namenili običajem in kulinariki, ki spremlja praznovanja in uporabi narečnih besed v preteklosti in danes. Še posebej smo bili ganjeni, ko je narečna govorka Rozana Prešern povedala kako je bila zasmehovana v šoli, ker je uporabljala preveč narečnih besed.

Na tem večeru smo se poklonili tudi raziskovalki narečij in kulturne dediščine Nadi Morato, ki pušča pomembno sled v zgodovini tega kraja. Za šolsko rabo je sestavila Zgodovino Izole in Priročnik za ekskurzije. Sodelovala je pri 1. delu Krajevnega leksikona Slovenije (1968). Več svojih tekstov je objavila v Primorskih srečanjih in v zborniku Annales .V prostem času je raziskovala, pisala ter bila aktivna v vaškem družabnem in kulturnem življenju. Ustanovila je Kulturno društvo v Kortah. Njena zasluga je, da se je po osamosvojitvi Slovenije ime vasi Korte zopet vrnilo na obcestne table in v dokumente. Po vojni so namreč ime vasi spremenili iz Korte v Dvori. Pripovedno folklorno gradivo je zbirala na terenu od Bržanije prek Trsta do Soče ter ga objavila v knjigi Kruh in ribe, slovstveno folkloro slovenske Istre pa je v sodelovanju z etnologinjo Špelo Pahor zbrala in objavila v knjigi Mrak eno jutrnja (obe sta izšli v zbirki Glasovi). Njena zadnja knjižica ima naslov P’r n’s k’ntamo eno šrajamo t’ku.