Našo popotovanje po istrskih vaseh smo nadaljevali v Kubedu, kjer so bila v ospredju ledinska imena in spomin na narodnega buditelja Toneta Mihca. Na večeru je sodelovala tudi kulturna ustvarjalka in narečna govorka dr. Tanja Jakomin Kocjančič in pripravila zapis.

 

LEDINSKA IMENA SO DEDIŠČINA PROSTORA

 

S predstavitvijo projekta Istralekt – narečje v naročju jezika smo 23. junija 2021 gostovali v Kubedu. Z Društvom za šport, kulturo in turizem Skala Kubed smo pripravili pogovorni večer, na katerem smo spoznavali kubejska ledinska imena, ki jih je v vasi in okolici veliko. Z njimi so predniki poimenovali svoje naravno okolje. O tem pomembnem segmentu nesnovne kulturne dediščine, ki se prenaša iz roda v rod po ustnem izročilu, sta govorili kulturna ustvarjalka in raziskovalka Tanja Jakomin Kocjančič in učiteljica zgodovine na Osnovni šoli Istrskega odreda Gračišče Petra Trošt.

Tanja Jakomin Kocjančič je najprej predstavila kubejske toponime, ki jih je 18. oktobra 1921 popisal učitelj Anton Mihec iz Kubeda, ko je poučeval v rojstni vasi. Mihčev zapis in drugo gradivo istrske toponomastične ankete, ki jo je v drugi polovici leta 1921 opravilo politično društvo Edinost iz Trsta, sta shranjena v zapuščini javnega delavca dr. Henrika Tume (Zgodovinski inštitut ZRC SAZU).

 

V nadaljevanju je izpostavila kubejska ledinska imena, ki sta jih leta 1996 v vaškem glasilu Skala objavila domačina Rafael Vidali in Vojko Udovič. Njun popis je leta 2004 dopolnila z lastno terensko raziskavo o vaških toponimih, v kateri so sodelovali informanti različnih generacij iz Kubeda. Zaradi lažje preglednosti je zbrana geografska imena razvrstila po abecednem redu. Na prvi pogled se zdi, da se v seznamu nekatera ponavljajo, a je to le zato, ker so jih vaščani skozi čas prirejali, mlajši informanti pa so jih celo nekoliko drugače izgovarjali. Med raziskavo je pri snemanju narečnih govorcev zasledila fonetični različici istega toponima in zapisala obe obliki, npr.: G’luabək ‘puatək, Gla’buak ‘puatək. Prvo obliko so povedali starejši informanti, drugo mlajši, kar je potrdila tudi Kubejka Marija Rojc, ki je sodelovala v terenski raziskavi leta 2004 in se udeležila tudi letošnje predstavitve v Kubedu. To dokazuje, da je za spremembe dovzetno tudi narečje, ki se, tako kot knjižni jezik, spreminja in prilagaja novostim. Tanja Jakomin Kocjančič je ob primerjavi dosedanjih popisov kubejskih ledinskih imen ugotovila, da se kljub starosti niso dosti spremenila. Prevladujejo domača, slovenska imena, ki so se v kubejskem govoru ohranila ne glede na vpliv drugih jezikov (predvsem italijanskega), nekaj izrazov pa je prevzetih iz italijanščine in nemščine.

 

Pomena iz roda v rod podedovanih zemljepisnih imen se zavedajo tudi na Osnovni šoli Istrskega odreda Gračišče. Prepričani so, da se bodo pozabila, če jih pravočasno ne zapišejo, zato so se na pobudo predstavnikov Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik Dolina v šolskem letu 2018/2019 priključili mednarodnemu projektu Te skupne stezice. Izvedli sta ga učiteljici Senada Grižon in Petra Trošt v sodelovanju z Osnovno šolo Dekani in slovensko šolo v Dolini. Z nekaterimi učenci in domačini iz Gračišča, Smokvice in Kubeda, poznavalci svojega domačega kraja, sta popisali ledinska imena v teh vaseh. Na terenu so poslikali posebnosti istrskih toponimov, zabeležili njihov izvor, nahajališče in namembnost. Ob tej priložnosti je izšla tudi publikacija Ledinska imena na Teh skupnih stezicah. Projekt je na kubejskem večeru predstavila učiteljica zgodovine in mentorica zgodovinskega krožka Petra Trošt.

Spodbudno in razveseljivo je, da so se projektu Istralekt, ki temelji na medgeneracijskem ohranjanju slovenskega istrskega narečja v slovenski Istri, pridružili tudi učenci Osnovne šole Gračišče z dramskim ustvarjanjem. Učiteljica in mentorica dramskega krožka Danijela Škergat Toškan ga je poimenovala Istralekt. Pod njenim vodstvom so učenci Matic Babič, Tadej Franca in Adelina Kržišnik v Kubedu duhovito uprizorili skeč Vse cejste pelajo u Rim in tako oživili narečne besede svojih starih staršev.